Salam Ghazeea je osemčlanska ženska plesna skupina, ki od leta 2007 deluje
v okviru Plesnega društva za indijski in orientalski ples Salam Ghazeea iz
Ljubljane. Plesno skupino in društvo vodi plesalka in učiteljica Vesna
Jevšenak. Ostale članice plesne skupine so Vesnine učenke, ki se v tej zvrsti
plesa izpopolnjujejo že 4 leta ali več. Plesna skupina se predstavlja tako v
Sloveniji kot tujini ter na vsakoletnem slovenskem festivalu orientalskega
plesa Bazar v Ljubljani.
V eno in polurni plesno-igrani predstavi KARAVANA PLESA vas bomo
popeljali v svet plesnih kultur različnih narodov Orienta. V obliki zgodbe bodo
predstavljeni folklorni, klasični in moderni stili plesov Orienta.
Zgodba govori o karavani, ki potuje skozi prostor in čas od Indije, preko
Arabskega polotoka, Egipta, pa vse do španske Andaluzije. Na svojih
postankih karavana zaživi ter nam postreže s plesnimi utrinki. Na koncu
karavana pripotuje na sodobni oder, kjer plesi doživijo transformacijo in
postanejo odrska umetnost brez kulturnih meja.
Z ogledom predstave boste spoznali kako pester je lahko orientalski ples.
Predstavljajo se vrsta folklornih stilov (indijski Punjabi, beduinski Dahiyye,
arabski Khaligy, obredni Zaar, egipčanski Baladi, ribiški Manbooti, dvorni
Mowashahat), dva klasična stila (klasični indijski ples Bharat Natyam, klasični
orientalski ples) ter modernejša »fusion« stila (flamenco oriental, Bollywood).
Folklorni plesi Egipta izhajajo iz tradicionalnih ljudstev in so bili sestavni del
porok, drugih praznovanj in obredov. Danes delimo folklorne plese Egipta na
nekaj splošnejših plesnih stilov, kot so Saaidi (ples s palico), Fellahi (ples
kmetov), Beduin (ples nomadskih ljudstev), Manbooti (ples ribičev),
Ghawazee (ples ciganov) in Nuba (ples nubijskih plemen). Orient je mnogo
širši pojem kot samo Egipt. Pojem folklora Orienta tako zajema tudi plese
ostalih dežel Orienta, npr. Saudska Arabija in Indija.
Klasični orientalski ples je mešanica različnih plesnih tradicij, kjer se
pojavljajo elementi indijskega, perzijskega ter turškega plesa, egipčanske
tradicije in evropskih plesnih elementov. Je izpiljena in prefinjena plesna
tehnika na osnovi različnih plesov Orienta uporabljena v sodobni odrski plesni
umetnosti. Zravnanost in dostojanstvo izvirata iz azijskega porekla, gibi
glave, rok in dlani iz indijskega izročila, gibčnost hrbtenice pa iz turške
tradicije. Zahodnjaški element je tančica, s katero se dandanes začne vsak
plesni nastop. Z izravnano in graciozno držo, z rokami nad glavo klasični
orientalski ples sledi baletnemu idealu.
CENA VSTOPNICE JE 10€.

Alma Jongerius
MIŠKA METKA SMETKA

Smetka je lahko kar koli: smetka je polomljen vlakec, ki ne vozi več po tirih otroške sobe, smetka je cedilka, ki je mama ne more več uporabljati, smetke so piškotki, ki jih je babica pozabila v škatli in so postali pretrdi za njene zobe... Ampak smetke so lahko zelo zanimive. Smetke skrivajo cela kraljestva zgodb in pripovedujejo, če le imamo kanec domišljije.
Režija: Samo M. Strelec
Likovna podoba in izdelovalka lutk: Breda Varl
Avtor glasbe: Uroš Rakovec
Oblikovalec svetlobe: David Orešič
Igrata: Metka Jurc in Davorin Kramberger

GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE 
TAB d.d.,Mežica

besedilo: BJARNI HAUKUR THORSSON
prevod: LIJA POGAČNIK
režija: NATAŠA BARBARA GRAČNER

igra: LADO BIZOVIČAR

produkcija: SiTiTEATER BTC in KREKER
Postati oče ni posebej zapleteno, se pa zaplete takoj za tem. Sveže pečeni oče prihaja z besedo na dan. Ni ati, ni oči, ni ata in ni tata...

Lado Bizovičar je FOTR!

Nova monokomedija v režiji Nataše Barbare Gračner, za vse fotre in mame, bodoče, aktualne in ostale...
CENA VSTOPNICE JE 13€.

Komedija po motivih znanih filmov in gledaliških del
Priredba in režija: Gašper Tič
Asistentka režije: Silvija Jovanovič
Prevod izvirnika: Maja Gal Štromar
Scenografija in kostumografija: Katja Komljanec Koritnik
Asistentka kostumografije: Tina Šmuc
Koreografija: Saša Hodnik
Glasbena oprema: Dejan Došlo
grajo:
Srečko Kermavner………………Armand Goldman
Bojan Vister………………………………Albert/Zaza
Mario Dragojević………………………………Agador
Samo Ravnikar…………………………Val Goldman
Silvija Jovanović……………………………Catherine
Tone Bertoncelj……………………senator Keeley
Lili Bačer Kermavner………………..gospa Keeley
Maπa Tkavc………………………….Barbara Keeley
David Dolamič………………………Mercedes, Ana
Jure Orel………………………Albatros/Biljana, Ana
Jure Goričar……………………………..Marylin, Ana
Luka Valenčak………………………….La Linia, Ana

PREDSTAVA JE ZAKLJUČENA.

Po motivih bratov Grimm

režija in scenografija ... Branko Kraljevič
dramaturg ... Janez Vencelj
kostumografija ... Vesna Mirtelj
koreografija ... Anja Robida
tehnično vodstvo ... Žiga Okorn in Matevž Jekler

igrajo:
Boštjan Luštrik, Monika Jekler, Maša Kavčič, Jure Galičič, Andraž Hafner, Miran Pustovrh, Sandra Debelak,
Maja Jekler, Neža Bradeško, Karmen Jeraj, Irena Prezelj, Neža Pahovnik, Katja Kutnjak, Franci Bukovec in
šritiletna Sara Kutnjak Veber 
GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE 
TAB d.d.,Mežica

V mesecu marcu 2005 so se razšle poti prvotne zasedbe Katrinas, ki sta jo poleg Katarine sestavljali še Eva Hren in Marija Trampuž. Eva se je odločila za solistično pevsko kariero in trenutno pripravlja svoj avtorski projekt, pogostokrat pa sodeluje tudi z Big bendom RTV Slovenija. Marija poleg redne službe dokončuje študij na Visoki poslovni šoli in pripravlja diplomsko nalogo, čedalje bolj pogosto pa se posveča tudi pisanju besedil. Čeprav se je skupna glasbena pot Katarine, Marije in Eve zaključila, se dekleta še vedno prepletajo v prijateljskih vezeh in podpirajo druga drugo pri novih ustvarjalnih podvigih.

Katarini sta se v zasedbi Katrinas na novo pridružili Sanja Mlinar in Petra Grkman, že samostojno pevsko uveljavljeni glasbenici. Sanjo, Petro in Katarino povezujejo skupne glasbene vizije in ustvarjalni zagon. Druži jih želja po ustvarjanju kvalitetne večglasne vokalne glasbe in po prenašanju njene pozitivne sporočilnosti ljudem. Njihov repertoar zajema vse skladbe s predhodnih zgoščenk Katrinas, poleg tega pa še novo avtorsko glasbo.

Trenutno dokončujejo svojo zgoščenko, ki so jo snemale v sodelovanju z Rokom Golobom v Moorpark studios v Los Angelesu. Medijski prodor pripravljajo v septembru, ko bodo nastopile na Slovenski popevki 2005, predstavile svoj novi videospot, že poleti pa boste na radijskih valovih lahko slišali njihov prvi singl.

Prvi velik korak vokalne skupine Katrinas je prišel z odločitvijo za svoj prvi album. Tako je decembra 1999 pri ZKP RTV Slovenija izšla zgoščenka z naslovom Slovo tisočletju. Na njej so zbrane njihove najljubše priredbe tujih in slovenskih evergreenov, posnete z revijskim orkestrom Iuventus. Je plod večletnega sodelovanja s Tomažem Habetom, aranžerjem vseh skladb, avtorjem prevedenih besedil in dirigentom orkestra.

Večkrat so nastopile na festivalu Lent v Mariboru, na Miklavževem večeru TV Slovenija in imele več samostojnih koncertov in glasbenih večerov. Bile so gostje v številnih glasbenih in razvedrilnih TV in radijskih oddajah in sodelovale na najodmevnejših medijskih dogodkih in festivalih. Marsikdo si je zapomnil njihov čarlston, s katerim so otvorile in povezovale podelitev Viktorjev 2000, kar pojmujejo kot svoj prodor v medijski svet. Isto leto so sodelovale tudi na Melodijah morja in sonca, bile gostje na Izboru za Miss Slovenije 2000, na 5. obletnici POP TV in drugje.

Novo smer svoje glasbe so prvič nakazale s svojim nastopom na finalu Oriona že v letu 2000 s skladbo Ariana. Nekaj več svojih novih skladb so predstavile javnosti junija 2001 na velikem koncertu "Funk & Latin Jazz in Film Town" ob otvoritvi 49. Mednarodnega poletnega festivala na Ljubljanskem gradu. Mesec dni kasneje jim je nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem festivala v celoti na Slovenski popevki za skladbo Letim prinesla potrditev, da lahko njihovo glasbo tudi drugi čutijo tako močno kot one same.

Čez poletje 2001 so v studiu Hendrix v Kopru nastajali posnetki novih, avtorskih skladb in v novembru istega leta je pri ZKP RTV Slovenija izšla njihova druga zgoščenka z naslovom Letim, ki je zaradi polnosti in pestrosti skladb, katerih avtor je Rok Golob, prava stvar za glasbene sladokusce, zaradi izraznosti treh glasov pa balzam za dušo vsakomur, ki zna prisluhniti s srcem.

Po izidu svoje druge zgoščenke so posvetile precejšnjo pozornosti predstavljanju svoje nove smeri javnosti. Zato so jeseni 2001 posnele videospota za skladbi Letim in Moj planet. V februarju 2002 so na izboru EMA predstavile skladbo Ocean.

Zdaj se usmerjajo predvsem v živo nastopanje na koncertih in drugih prireditvah; s tem gojijo svojo prejšnjo in predstavljajo svojo novo glasbeno smer.

Na njihovih nastopih jih največkrat lahko poslušamo skupaj z njihovim bendom, pogosto pa tudi z big bendi, revijskimi orkestri ali ob spremljavi klavirja. Njihova specialiteta za posebne priložnosti je "a capella" - samo petje.

Ob vsem tem toku dogodkov pa nekje nenehno klijejo in rastejo, kar same od sebe, nove ideje. Izvablja jih želja, zaliva pa strast.

CENA VSTOPNICE je 15€.

Matija Solce

Režija: Matija Solce
Dramaturgija: Jelena Sitar Cvetko
Lektura: Tatjana Stanič
Avtor glasbe: Matija Solce
Likovna podoba lutk in scene: Marianna Stránská
Oblikovanje luči: Danilo Korelec

ZASEDBA:

Harmonika, Pes, Psiček, Kuža, Cucek, Kukavica, Maksimilijan, Miš: Martina Maurič Lazar
Bumbajs, Osel, ribič Šime: Gašper Malnar
Pralnca - daska, žlice, Mucek, Mornar, Anka, Ivan: Miha Arh
Škantič - violina, Petelinček, ga. Amalia, signora Bruna, Balonarka: Polonca Kores
in
Lajnar: Zvonimir Urbič

Premiera: 22. april 2010, Veliki oder LGL

Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Marianna Stránská, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, David Cajthaml, Matija Solce, delavnica Šentjakobskega gledališča
Kostumi: Jadranka Pavlović, Matija Solce, Marianna Stranská

Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.

Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani.
GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE  
TAB d.d.,Mežica

Po bratih Grimm
režija in priredba ... Dejan Spasić
scenografija ... Luka Martin Škof
kostumografija ... Nina Holc
glasba ... Matjaž Ugovšek
tehnično vodstvo ... Žiga Okorn

igrata
Luka Cimprič in Anže Zevnik
DOLŽINA PREDSTAVE: 40'
GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE 
TAB d.d.,Mežica

Lutkovna predstava
Anja Štefan
Režija: Barbara Bulatović
Likovna podoba lutk in scene: Andreja Peklar
Avtorja glasbe: Jelena Ždrale, Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Brane Vižintin
Premiera: 16. april 2009, Veliki oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučno vodstvo: Božidar Miler
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Senčne lutke: Barbara Bulatović
Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo …

GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE 
TAB d.d.,Mežica

Režiser Primož Ekart
Dramaturginja Eva Mahkovic
Scenograf Tomaž Štrucl za Estrihe in Omete
Kostumografka Elena Fajt
Avtor glasbe Silence
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec luči Boštjan Kos
Asistentka kostumografke Mateja Velikonja

 

Igrajo

Sebastian Cavazza k. g.
Gašper Tič
Gregor Gruden
Petra Veber Rojnik

 

 

Pes, pizda in peder so dramski prvenec Gregorja Fona. Avtor nam predstavi srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so že izgubili iluzije v zvezi z življenjem in ga tudi že precej zavozili, a so še na točki, ko bi vseeno lahko obstajal kanček upanja za prihodnost. Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli.

 

V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, ali kjer je »kot v riti od zamorca«, kakor se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo.

 

Pod površino njihovega dialoškega stampeda, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, se da zaslutiti, da je njihovo prijateljstvo že davno mrtvo, če je sploh kdaj obstajalo. Vonj tega razpadajočega trupla sikne to noč na plano in zastrupi zrak, ki ga dihajo, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli. In tudi jutro ne bo prineslo odrešitve.

 

Besedilo Pes, pizda in peder je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008.

 

 

Pes, pizda in peder (Eva Mahkovic, gledališki list)

 

Gostobesedni dramski prvenec Gregorja Fona Pes, pizda in peder, ki je bil na 38. Tednu slovenske drame nominiran za Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo leta 2008, bi lahko bil itinerar prepite noči. Posamezne etape – čas, ko se razveže jezik; čas, ko jezik izgubi zavore; čas, ko nekdo postane tarča; čas, ko se travmira; čas, ko postanemo filozofi; čas, ko se napol v dremežu posluša dolgočasne zgodbe; čas, ko nekdo prestopi mejo (razmejujejo jih bežeče ure in število praznih steklenic) – se nizajo verjetno in realistično, tekst je pretkan s temami vsakodnevnih puhlosti, najljubši obliki govora sta emocionalno ekstremistični obujanje spominov in izražanje nestrpnosti. S svojstvenim jezikovnim humorjem zaznamovano besedilo, katerega dogajanje je v celoti umeščeno v ždeče pasivni interjer nekega povprečnega pajzlja, se žanrsko približuje konverzacijski drami: trojica nekdanjih prijateljev iz soseske, med katerimi so se vezi skozi leta razumljivo razrahljale, je v skoraj nenehnem dialogu, ki je formalno in vsebinsko prepoznaven po svoji vsakdanjosti: nemalokrat pomensko napol prazno sestavljanko na površini tvori klobčič šal in štorij, ki se med seboj prekrivajo, nadzidavajo in prepletajo, tako da osrednja nit govora – spet kot v resničnem življenju – neredko ostaja skrita. Med Vladom, Dragom in Darkom se skozi nočno popivanje ponovno vzpostavljajo stari vzorci, eden od ključnih pojmov tega reuniona je nenehno preigravanje moči. Znotraj trojke je dva na enega pač najbolj naravno stanje, čeprav se pari zaveznikov lahko poljubno menjavajo – dokler se ne izkaže, da je v sedanjosti edina možna igra pravzaprav ena na ena na ena. Kontrastni element je četrti, ženski lik, ki nekoliko ukrivi prevladujoči realizem dramskega besedila in s svojo zgodbo izostri še en motiv Psa, pizde in pedra, kot tudi življenja samega – naključje, ki na koncu tako nerazdružljivo poveže usode vseh vpletenih.

CENA VSTOPNICE JE 15€.

Polonca Kovač
ZELIŠČA MALE ČAROVNICE
Zelišča so skrivnostne rožice - koristni cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi. To bogastvo ni samo v okras, temveč lajša težave, zdravi, dodaja okus hrani pa tudi prijetno diši. V povezavi z malo čarovnico Lenčko, ki pozna njihove skrivnosti, zelišča zares delujejo. Kadar je duhovita Lenčka v družbi radovednih mišk Lolike in Loleka, postane svet zabaven. Skupaj še s staro čarovnico in povodnim možem, z mišjo mamo pa s palčkom, z veverico, s polhi, z gadom in s pajkom stopamo skozi barve štirih letnih časov ter spoznavamo dobrote narave.
Režiser: Klemen Markovčič
Scenograf: Jože Logar
Kostumograf: Iztok Hrga
Avtor glasbe: Aldo Kumar
Likovna podoba: Ančka Gošnik Godec
Igrajo: Petra Caserman k.g., Maksimiljan Dajčman, Metka Jurc, Aja Kobe in Danilo Trstenjak


GENERALNI POKROVITELJ OTROŠKEGA ABONMAJA JE 
TAB d.d.,Mežica