Rojena sem 12.6.1978 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli, sem šolanje nadaljevala najprej na Gimnaziji Ravne na Koroškem, kasneje pa v Ljubljani na Naravoslovno tehniški fakulteti, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Med študijem sem dvakrat postala mama, po končani diplomi pa še dvakrat. Prostega časa imam malo, saj sem v prvi vrsti mama svojih štirih otrok, katere imam neizmerno rada in jim želim biti vedno na voljo. Začetki mojega ustvarjanj izhajajo že v osnovnošolska leta. Moje stene v otroški sobi so bile idealna podlaga za moje slike. Hitro sem ugotovila, da so svinčnik, barvice, čopiči, voščenke in pastele moji najboljši prijatelji. Želela sem se učiti o barvnih študijah, kiparjenju, različnih tehnikah. Pri tem mi je bil v veliko pomoč moj takratni učitelj Jure Bricman, ki mi je na svoj dinamičen način predstavljal umetnost. Takrat sem naredila svoj prvi kip, ki sem ga naredila po živem modelu. Z izdelki sem se predstavljala v sklopu šolskih razstav, katerih sem se z veseljem udeležila. Nekaj skupinskih razstav je bilo tudi v času šolanja na Gimnaziji Ravne. V študijskih letih sem začela intenzivno proučevati človeško, predvsem žensko figuro. Le to sem razvijala skozi risanje in slikanje oblačil , kateri je bil poleg oblikovanja moj glavni predmet na fakulteti. V tem času sem se s svojimi oblačili predstavila na festivalu KUFR, imela sem tudi svojo samostojno modno revijo v Slovenj Gradcu. Čez čas sem ugotovila, da sama sebe najbolje izražam skozi slikanje na platno in ne toliko skozi kreiranje oblačil. S slikanjem izražam svoja čustva. Težko slikam po navodilih in naprej določeni tematiki, čeprav sem svoje prve prodane slike naredila ravno na ta način. Nikoli ne slikam v tišini, saj me glasba poleg emocij popeljejo v moj svet in posledično do mojih kreacij. Barve so zame poglavitnega pomena, zato ne želim uporabljati črno- belega kontrasta, saj tudi življenje ni črno ali belo, vmes je še veliko več. Svoje življenje doživljam skozi paleto barv in takšno je tudi moje ustvarjanje. Kadar slikam, se popolnoma sprostim, rokam prepustim svojo pot. Oči sprejemajo barvne tone, ušesa zaznavajo melodijo in srce pove svojo zgodbo. Ljudje me pogosto sprašujejo kaj sem naslikala, a jim težko razložim, saj so nekatera dela posledica trenutnega dogajanja in doživljanja v meni. Močno začutim ljubezen, povezanost, sočutje in tudi žalost ter razočaranje in to zlijem na platno. Zato težko poimenujem svoje izdelke, saj so le ti posledica mojega notranjega jaza in ne mojega uma. Moje zadnje stvaritve so močno usmerjene v enost, ki jo zmeraj bolj čutim. Usmerjene so v povezanost ljudi in živali, vsega živega okoli nas. Čutenje univerzalne energije in dinamike vesolja, tega, da se vse spreminja. Nič ne ostaja enako, vse se pretvarja iz ene energije v drugo, vse je v gibanju in nič ni stalno. Postavljanje in opazovanje gibanja človeškega telesa v tej neskončnosti, brezčasnosti in breztežnosti so postala moja »muza« za nadaljevanje in študiranje mojega ustvarjanja.
Otvoritev pa bo s svojo avtorsko glasbo popestril akademski glasbenik Andrej Ofak.
|